NOVA SPLETNA STRAN

Izdelali smo novo spletno stran in vas vabimo, da nas obiščete na:

www.pleiades.si

PROSTOVOLJSTVO

Poročilo o prostovoljskem delu za leto 2012 je objavljeno. 

Slika poročanja se nekoliko izboljšuje, še vedno pa vidimo, da večina organizacij, ki vključujejo v svojo dejavnost prostovoljstvo, ni registrirana. Razkorak med registriranimi 498 organizacijami (Ajpes 1.1.2014) in obsegom organizacij v nevladnem sektorju je namreč ogromen. Glede na to, da je populacija organizacij nevladnega sektorja že v letu 2005 (Kolarič in drugi) zajemala 20.470 organizacij, poročanje izkrivlja realno sliko opravljenega prostovoljnega dela. Z veliko mero gotovosti namreč predpostavljamo, da je za večino nevladnih organizacij prostovoljstvo značilna oblika dela. Postavlja se seveda vprašanja ali s tem, ko "vestno" beležimo prostovoljske ure pomagamo k vidnosti prostovoljstva ali s tem "pravo" prostovoljstvo prezremo. O tem bi lahko vprašali tiste, ki se ne želijo registrirati kot prostovoljske organizacije...

Za leto 2011 je o prostovoljskem delu poročalo zgolj 255 organizacij

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v teh dneh (avgust 2012) objavilo poročilo o prostovoljstvu, pripravljeno na podlagi Zakona o prostovoljstvu, ki je začel veljati 16. februarja 2011.

Poročilo zajema skromno število prostovoljskih organizacij, saj je poročalo zgolj 225 nevladnih organizacij. Podatki drugih študij kažejo, da si s prostovoljskim delom pomaga veliko več organizacij, čemu pa slednje niso poročale, v poročilu nimamo ugotovitev.

Zbrani podatki kažejo, da je vloga prostovoljskega dela v slovenskem prostoru velika. Dobrih 27.000 prostovoljcev, razmerje med moškimi in ženskami presenetljivo niti ni toliko razlikujoče (delež žensk je večji za 8 %), je opravilo skoraj 4,3 milijona ur prostovoljnega dela, kar v številu polnih zaposlitev predstavlja več kot 2.000 delovnih mest. Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku določa vrednost ur opravljenih vrst prostovoljskega dela. Na podlagi teh ocen je razvidno, da so prostovoljci opravili delo v vrednosti 46 milijonov EUR.

Največ prostovoljstva je opravljenega na področju socialnih dejavnosti, prostovoljci pa so na tem področju večinoma stari nad 60 let. Najmočnejša struktura starejših prostovoljcev je še v turizmu ter kulturi in umetnosti. Delež mlajših od 18 let v poročilu je zanemarljivo (ne doseže niti 1 %), kar kaže na to, da z regulacijo prostovoljstva, kot jo vzpostavlja zakon, prostovoljstva pri mladih ravno ne bomo vzpodbujali. Ali pač – bomo sedaj ugotovili, da imamo prostovoljstvo dveh kontekstov: prostovoljstvo, ki bo postavljeno pred obveznosti in nadzor in pa tisto drugo prostovoljstvo, ki bo še naprej ostalo skrito, regulirano s srcem …

POTOVANJE

Kašmir – Ladak. Indija. 

To je lahko zelo drugačno potovanje pa tudi izziv za preizkušanje zmogljivosti povprečno vzdrževanega telesa, ki ga premikamo po višinah nad 3.500 metri, kjer je lahkotnost koraka navkreber povsem drugo vprašanje kot je vprašanje analize dinamike medsebojnih odnosov, kulture.

"Don't wash"! Pa vendar, oprati je pa le treba. 

Ni lepšega kot je pranje v čisti gorski vodi. 

Za družino ali pa vsak svoje...

Lahko je spogledovanje z drugačnimi kulturami, razmišljanje o vrednotah družine, vlogi in delu žensk, pomenu in moči verstev pa o tem, kaj je svoboda, do kje seže revščina, kje se začne bogastvo.

Pogled tja čez in navzgor do zasneženih vrhov sveta ter tja dol,

kjer puščavsko gorovje vpenja liso mamljivega zelenja.

Lahko se navdušimo nad lepotami puščavnih gora, izpod katerih še teče okusna voda, odmaknjenih bivališč resničnih popotnikov – nomadov.  

"Cestarke" ...

Ženske. Na višini čez 4.000 metrov jih srečamo. Ko se upehajo še težki terenski motorji, te ženske zmorejo ročno prebirati in prenašati kamenje, da pokrpajo hudourniško luknjo v cesti. S filigranskimi kretnjami zlagajo, prelagajo, ... složno in potrpežljivo. Čez nekaj ur je cesta spet kot mora biti. 

Pangong

"Tam čez je dežela, za katero mi bije srce" ... Tibet. 

Jezero Pangong na višini 4.350 metrov. 

Pol ga je v Indiji in malo čez pol na Kitajskem ...

Gospodarica

Kuhinja, kjer se je nomadska ženska "ustalila", da bi nahranila popotne turiste: na jakovem olju prepražena zelenjava, špinača, leča, riž. 

Koliko škode naredimo s potovanjem k drugim kulturam, lahko pri sebi pretehta vsak sam. Zamenjati užitek naravne omame z alkoholno je videti pregrešno pa hkrati postane mrzlično iskanje našega turista. Za njim, kljub okoljevarstvenim projektom, eden izmed njih zagotavlja, da lahko plastenke za vodo pri domačinih ponovno napolnimo, ostanejo izpraznjene steklenice, tam, visoko v gorah, precej višjih od Triglava 

Nerazumno. Pa vendar, skrbno prinešeno, izpraznjeno in malomarno zavrženo. Cena turizma, ki nima predsodkov pred svetostjo gora in gostoljubja domačinov...

EKO

Kako se je vrednota ekološkega izmuznila med prsti in postala blagovna znamka, smo lahko danes priča ob rastoči zeleni nalepki, ki pa nemalokje prekrije resnične zelene naravne zaplate. Na to nas je opozoril, v kolikor smo bili pripravljeni razumeti, Marko Pretner, ki smo ga spoznali, da je med tistimi možmi z zavestjo ohranjanja Triglavskega narodnega parka. Ob tem se sprašujemo, kako nam je uspelo zamenjati realno zeleno z virtualno, kajti nemalokrat je zelena samo nalepka ... . Razmišljamo lahko, koliko ima še skupnega rastoča eko industrija z dopuščanjem raznovrstnosti življenja v naravi in navzezadnje, sožitja s prebivalstvom. Gre za sožitje ali boj za preživetje ter zmago nad konkurenco? Obveznost eko nalepke prinaša tudi nesmiselne rešitve v dejavnost visokogorske kmetije, kot bi znala razložiti Marija Benčina s Čadrga. Bi se ekološki standardi  sploh razvijali, če ne bi bilo ogrožujočih misli pomanjkanja temeljnega energetskega vira, nafte, in potrebne konkurenčnosti z nižanjem stroškov, kar nudijo ravno tako imenovani obnovljivi viri? Na slednje nas je opozoril prav lastnik eko hotela, ki v svoji zasebni iniciativi hotelirstva uspešno uresničuje energetsko učinkovitost. Zanimivo razmišljanje o ceni zelenih produktov je povedal predstavnik Cipre, Jernej Stritih, ki je bil z nami, da se ameriški državljani odločijo za eko izdelek takrat, ko ima ta enako ceno z drugimi produkti. Gotovo je zelena nalepka prijaznejša na oko, vendar bi bila socialna in družbena dimenzija v zeleni strategiji po našem mnenju prepoznana tudi po dostopnosti, sožitju, medsebojnem razumevanju ... Vse to in še več smo preizkušali na študijskem obisku v organizaciji ustanove Umanotera, ki smo se ga udeležili z namenom ugotavljanja socialne vloge v dobrih praksah (rastočega) zelenega turizma v Alpah.