Poročilo o prostovoljskem delu za leto 2012 je objavljeno.
Slika poročanja se nekoliko izboljšuje, še vedno pa vidimo, da večina organizacij, ki vključujejo v svojo dejavnost prostovoljstvo, ni registrirana. Razkorak med registriranimi 498 organizacijami (Ajpes 1.1.2014) in obsegom organizacij v nevladnem sektorju je namreč ogromen. Glede na to, da je populacija organizacij nevladnega sektorja že v letu 2005 (Kolarič in drugi) zajemala 20.470 organizacij, poročanje izkrivlja realno sliko opravljenega prostovoljnega dela. Z veliko mero gotovosti namreč predpostavljamo, da je za večino nevladnih organizacij prostovoljstvo značilna oblika dela. Postavlja se seveda vprašanja ali s tem, ko "vestno" beležimo prostovoljske ure pomagamo k vidnosti prostovoljstva ali s tem "pravo" prostovoljstvo prezremo. O tem bi lahko vprašali tiste, ki se ne želijo registrirati kot prostovoljske organizacije...
Za leto 2011 je o prostovoljskem delu poročalo zgolj 255 organizacij
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v teh dneh (avgust 2012) objavilo poročilo o prostovoljstvu, pripravljeno na podlagi Zakona o prostovoljstvu, ki je začel veljati 16. februarja 2011.
Poročilo zajema skromno število prostovoljskih organizacij, saj je poročalo zgolj 225 nevladnih organizacij. Podatki drugih študij kažejo, da si s prostovoljskim delom pomaga veliko več organizacij, čemu pa slednje niso poročale, v poročilu nimamo ugotovitev.
Zbrani podatki kažejo, da je vloga prostovoljskega dela v slovenskem prostoru velika. Dobrih 27.000 prostovoljcev, razmerje med moškimi in ženskami presenetljivo niti ni toliko razlikujoče (delež žensk je večji za 8 %), je opravilo skoraj 4,3 milijona ur prostovoljnega dela, kar v številu polnih zaposlitev predstavlja več kot 2.000 delovnih mest. Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku določa vrednost ur opravljenih vrst prostovoljskega dela. Na podlagi teh ocen je razvidno, da so prostovoljci opravili delo v vrednosti 46 milijonov EUR.
Največ prostovoljstva je opravljenega na področju socialnih dejavnosti, prostovoljci pa so na tem področju večinoma stari nad 60 let. Najmočnejša struktura starejših prostovoljcev je še v turizmu ter kulturi in umetnosti. Delež mlajših od 18 let v poročilu je zanemarljivo (ne doseže niti 1 %), kar kaže na to, da z regulacijo prostovoljstva, kot jo vzpostavlja zakon, prostovoljstva pri mladih ravno ne bomo vzpodbujali. Ali pač – bomo sedaj ugotovili, da imamo prostovoljstvo dveh kontekstov: prostovoljstvo, ki bo postavljeno pred obveznosti in nadzor in pa tisto drugo prostovoljstvo, ki bo še naprej ostalo skrito, regulirano s srcem …
