NQF Inclusive

V Gleisdorfu, na avstrijski strani Štajerske, se je v četrtek, 8.9.2011 s konferenco pod naslovom Let me show what I have learnt, zaključil dvoletni program NQF Inclusive, ki je poskrbel za prenos inovacije pilotnega projekta Vesele kmetije, katerega je v letih 2006-2008 promoviral in koordiniral VDC Polž iz Maribora. Namen projekta poudarja potrebo, da tudi osebam s posebnimi potrebami omogočimo doseganje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Članki

PERSPEKTIVA RAZVOJA SOCIALNE OSKRBE NA DOMU Z VIDIKA ORGANIZACIJE STORITVE IN STRUKTURE KADROV

Mag. Danica Hrovatič, dipl. soc. del., univ. dipl. soc.

POVZETEK

Prispevek obravnava organizacijo pomoči na domu v sklopu socialne oskrbe in osrednji poklic, ki se postopoma trdneje uveljavlja na tem področju. Predstavljamo razvoj poklica socialne oskrbovalke in oskrbovalca na domu ter njegovo vlogo pri zagotavljanju strokovnega izvajanja storitve. Karierne poti na ravni socialne oskrbe na domu so gradile predvsem ženske. Na tej poti so morale premostiti težavne ovire, preiti od neformalnega in prostovoljnega udejstvovanja v poklicno delo, preseči predznak laičnosti in prek osvajanja strokovnosti doseči (de)institucionaliziranost. Težave še niso presežene, vendar je vloga tega poklica v današnji družbi, ko se soočamo z večjim deležem starega prebivalstva, postala  prepoznavnejša. Posebna značilnost so osebne vrednote, ki jih  posameznice pa tudi posamezniki povzemajo iz svoje življenjske izkušnje, kar daje poklicu poseben značaj delovnih kompetenc in možnost njegove pridobitve v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Uvod

Poklicna kvalifikacija za socialno oskrbovalko in oskrbovalca na domu zajema kompetence, ki jih ni mogoče pridobiti z izobraževanjem ali usposabljanjem. Prav zato govorimo o poklicanosti za to delo, kar daje področju socialne oskrbe posebne značilnosti in zahteva od strokovnega ter institucionalnega kroga ustrezno skrbnost in odgovornost.

Izhodišče predstavitve poklica je neposredno povezano z obravnavo socialne oskrbe na domu. To storitev opredeljuje socialnovarstvena zakonodaja, ki jo uvršča med socialno varstvene dejavnosti in je zanjo določen tudi potrebni okvir javne službe.

Za socialno oskrbo na domu lahko rečemo, da se vse bolj razvija tudi kot stroka.  Oblikujejo jo temeljne značilnosti, ki so za razvoj stroke pomembne: uveljavljata se samostojnost in mednarodna primerljivost poklica, obstaja potreba po raziskovalnem delu na tem področju ter razvoju strokovnih obravnav in oblikovanju poklicne etike.

Ugotovitve v prispevku temeljijo na avtoričinih delovnih postopkih v zadnjih desetih letih, ki jih je izvajala pri svojem strokovnem, supervizijskem in raziskovalnem delu na širšem področju socialne oskrbe na domu. Zajemajo spremljanje izvajanja socialne oskrbe na domu, sodelovanje pri razvoju inovativnih programov, utemeljevanje poklicne kvalifikacije in sooblikovanje sprememb. Lastne ugotovitve kakor tudi primerjave s praksami v tujini utemeljujejo opredelitev socialne oskrbe kot nove praktične stroke na področju skupnostnega dela, kjer se sicer srečujejo različne stroke in poklici. Delo v skupnosti zahteva ustrezno sodelovanje med različnimi strokami in tudi socialno odgovornost institucionalnih nosilcev. ….

Celoten članek je objavljen v poglavju o dolgotrajni oskrbi in pomoči na domu, v strokovni publikaciji: Bolezni in sindromi v starosti 4, Gerontološko društvo Slovenije, maj 2010. 

Profesionalizacija izvajanja socialne oskrbe na domu

mag. Danica Hrovatič, dipl. soc. del., univ. dipl. soc.

Povzetek

Kaj potrebujemo za profesionalizacijo določene dejavnosti? Zakone, pravilnike, denar, znanje? Vse to. Predvsem pa so pomembni – ljudje. Znanstvena veda ravnanja z ljudmi (human resource management) opozarja na pomen, ki ga v delovni kontekst prinašajo posamezniki. V praksi kar pozabimo, da je za kakovost izvajanja storitve najprej potrebno poskrbeti za kadre. To je izhodišče našega razmišljanja o profesionalizaciji izvajanja socialne oskrbe na domu.

Da je profesionalizaciji potrebno nameniti več pozornosti, kaže dejstvo, da nam kljub 18-letnemu uveljavljanju sistema pomoči na domu v smislu socialne oskrbe v okviru javne službe še ni uspelo zagotoviti zadostne mreže izvajanja te storitve. Podatki kažejo, da je četrtina izvajalk (socialno oskrbo na domu opravljajo večinoma ženske) še vedno zaposlenih prek javnih del, čeprav so le-ta orodje aktivne politike zaposlovanja brezposelnih oseb in ne zagotavljanja javne službe.

Kdo bi tu moral narediti več? Strokovni kader, koordinatorice in vodje pomoči na domu, socialne oskrbovalke na domu? So to občine ali bolj država? Ali uporabniki sami? Je res cena storitve omejevala razvoj pomoči na domu do ravni, ki jo je predvidel nacionalni program socialnega varstva do leta 2010, da smo zmogli  doseči zgolj dobro polovico obsega?

Uvod

Ugotavljanje potreb po storitvah pomoči na domu je bila ena izmed temeljnih nalog, ki jih je bilo treba opraviti, da bi lahko kreirali poklicno dejavnost izvajanja socialne oskrbe na domu. Zakon o socialnem varstvu je zagotovil storitev socialne oskrbe na domu kot pravico upravičencev, nacionalni program pa je na podlagi števila starejšega prebivalstva opredelil potrebe.

Profesionalizacija dejavnosti pa je pot, ki zahteva povezovanje različnih strokovnih področij, skrbi za razvoj standardov dela, kakor tudi skrb za etičnost ravnanja in prevzemanje odgovornosti za opravljeno delo. Za socialno oskrbo na domu sta na njeni poti profesionalizacije pomembna dva mejnika: uvrstitev storitve v javno službo v okviru sistema socialnega varstva v letu 1992 in sprejem standardov znanja in spretnosti za poklic socialna oskrbovalka/oskrbovalec na domu v letu 2000.

Uporabniki

Uporabniki storitev, ki so upravičeni do uporabe storitve iz javne službe ali se zanjo odločijo zaradi svojih potreb, pričakujejo, da bodo prejeli karseda kakovostno in dostopno storitev z zagotovljeno varnostjo. To so tri temeljne značilnosti, ki so ....

Celoten članek je objavljen v poglavju Pomen medgeneracijskega sodelovanja v lokalni skupnosti, v strokovni publikaciji: Bolezni in sindromi v starosti 5, Gerontološko društvo Slovenije, maj 2011. 

Socialna oskrba - šifra poklica

Uredba o Standardni klasifikaciji poklicev 2008 (2010) določa, da se s 1. 1. 2011 uporablja nova klasifikacija poklicev. Področje socialne oskrbe na domu umeščamo pod šifre poklicev za zdravstveno in socialno oskrbo. Za poklic socialna oskrbovalka na domu / socialni oskrbovalec na domu na domu se tako po novem uporablja šifra 5322.

Zakon o socialnovarstveni dejavnosti

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec leta 2010 objavilo predlog novega zakona, Zakon o socialno varstveni dejavnosti, ki bo prenovil ureditev sistema socialnega varstva. Predlog smo pregledali z vidika urejanja socialne oskrbe na domu po novem ter pretehtali posamezne spremembe, ki gredo tudi v smer pestrejših izbir storitev in možnosti. Seveda pa je v zakonu, po našem mnenju, popolnoma odveč urejanje novih pravnoorganizacijskih oblik, saj jih imamo v slovenskem prostoru, v primerjavi z drugimi državami, teh že sedaj preveč.

Javna obravnava predloga se je zaključila 25. 2. 2011. 

Labirint SEL

Preizkusite Labirint SEL. Svetovalna e-metoda, ki okrepi samospoznavanje in vzdrami vašo samomobilnost. Miselna pustolovščina labirinta SEL vam je dostopna na: http://sel.centerspirala.org/
Želimo vam uspešno potovanje skozi osvobajanje lastnih miselnih okov!